12. maja, 2010
|

Domača lekarna

Kakšne so posledice (pretiranega) uživanja antibiotikov?

Študija je s tem v ospredje ponovno postavila tudi problematiko prepogoste uporabe in zlorabe antibiotikov, tako s strani pacientov, ki verjamejo da je antibiotik rešitev za vse bolezni, kot tudi zdravnikov, ki mnogokrat antibiotik predpišejo tudi, ko le ta ni nujno potreben.

Študija ponovno dokazuje, da bi morali biti tako zdravniki, kot pacienti, previdni in premišljeni pri tem, kdaj uporabiti antiobiotik. Ne le zaradi že znanega VELIKEGA problema razraščanja in razmnoževanja na antibiotik odpornih bakterij (ki pa se razraščajo prav zaradi predoziranja z antibiotiki), ampak tudi zato, ker to predstavlja resno nevarnost ne le za posameznike, ki se z antibiotiki predozirajo, temveč za vse človeštvo, ne glede na to, kako dramatično se to sliši.

Študija, ki je bila nedavno objavljenja v mBio je pokazala, da lahko le 1 tedenska uporaba antibiotika spremeni uporabnikovo mikrobioto s posledicami, ki lahko trajajo tudi 1 leto! Antibiotiki žal ne ločijo in pobijajo tako dobre, kot slabe bakterije.

V randominizirani, s placebom kontrolirani študiji, ki je potekala na dveh lokacijah (v Veliki Britaniji in na Švedskem), so tako ljudje prejemali enega od štirih najbolj pogosto uporabljenih antibiotikov ali placebo. Raziskovalci so analizirali mikrobioto ustne votline in črevesja udeležencev v raziskavi z analizo bakterij, prisotnih v slini in blatu pred samim eksperimentom in po 1 tedenski uporabi antibiotika ter nato še eden, dva, štiri in 12 mesecev po uživanju antibiotika.

Učinki na spreminjanje mikrobiote so bili različini glede na prejet antibiotik, a na splošno se je ustna mikrobiota precej hitro vzpostavila nazaj, medtem ko so bakterije v črevesju utrple večje in trajnejše težave in poškodbe! Določene osebe (odvisno od AB) so imele zmanjšanje vrste bakterij, ki proizvajajo butirat, maščobno kislino, ki znižuje oksidativni stres in vnetje v črevesju ter uravnava prebavo. Zmanjšana raznolikost mikrobiote je trajala od štirih mesecev pa vse do 1 leta, po uživanju antibiotika.

Morda še najpomembnejše odkritje raziskovalcev pa je, da čeprav sta obe populaciji zajeti v študiji že imeli na antibiotike odporne gene v oralni in črevesni mikrobioti, pa je genetska analiza razkrila še večjo prisotnost teh genov po tem, ko so ljudje uživali antibiotike.

S tem je raziskava potrdila, da lahko tudi eno samo antibiotično zdravljenje pri zdravih posameznikih prispeva k riziku razvoja rezistence na antibiotik in vodi v dolgotrajne črevesne spremembe v čresvesni mirkobioti, ki pa je sedež našega imunskega sistema.

Sama nikakor nisem proti uporabi AB, ko so le ti nujno potrebni, sem pa mnenja, da so nujno potrebni res redkoma in, da s preventivno skrbjo za telo in imunski sistem še veliko bolj zmanjšamo situacije, ko AB potrebujemo. Poznam primer mlade ženske, naše zveste stranke, ki je zaradi ponavjajočih vnetij mehurja prejela antibiotik tudi do 5x na leto! Vnetja so se še vedno pojavljala, počutje je bilo slabo, bila je brez energije in izčrpana, skoraj vsaka hrana jo je napihnila in dala občutek nelagodja. Šele z uvedbo primernih probiotikov, ki so uredili stanje črevesne flore, ki jo je pretirana uporaba AB močno poškodovala in nekaj manjšimi spremembami v prehrani, so se vnetja prenehala in počutje se je popolnoma uredilo, nazaj je prišla tudi izgubljena energija 🙂

Posegajte po AB premišljeno in le takrat, ko so res nujno potrebni, ter poskrbite, da zraven uživate tudi kvalitetne probiotike (nadaljujte z uživanjem vsaj 2 meseca po terapiji z antibiotikom).

Diana vlahnič
Certificirana svetovalka tradicionalne kitajske medicine

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Košarica
Ta stran uporablja piškotke, da lahko ponudbi boljšo uporabniško izkušnjo. Z brskanjem po strani, se strinjate z njihovo uporabo.